Prevajanje je včasih zahtevno že samo zaradi izbire ustreznih besed. Pri prevajanju je namreč izrednega pomena, da uporabimo besede iz pravega registra in primerne času, v katerem je besedilo nastalo. Prevajalec, ki prevaja zgodovinska besedila, bo tako v svojem prevodu uporabljal arhaizme (besede, ki v sodobni slovenščini ali katerem koli drugem jeziku veljajo za zastarele), prevajalec sodobne literature ali drugih besedil pa se bo arhaizmom izogibal.

Kaj so te besede pomenile včasih?

  • awful – stvari, označene s pridevnikom awful (obupen), so prvotno imele pozitivno konotacijo, saj je beseda na začetku pomenila »worthy of awe« (vreden strahospoštovanja)
  • silly – v zgodnji uporabi je beseda pomenila blažen ali vreden, kasneje so z njo poimenovali šibke in občutljive, danes pa zaznamuje neumnost
  • naughty – pred dolgim časom je bil naughty nekdo, ki ni imel ničesar (naught ali nothing), nato je beseda poimenovala nekoga, ki je bil zloben in nemoralen, danes označuje ljudi, ki so slabo vzgojeni, v zvezi z otroki pa pomeni navihan
  • nice – beseda, ki danes pomeni lep ali prijazen, je prvotno poimenovala nekoga ali nekaj neumnega ali nekoga počasne pameti
  • meat – beseda, ki danes pomeni samo meso, je včasih označevala vso hrano v trdni obliki, ne samo meso, in je bila protipomenka pijači; od tod izhaja besedna zveza »meat and drink« (hrana in pijača)
  • spinster – prvotno je bilo to poimenovanje za predico, torej za poklic, danes pa beseda označuje staro devico oziroma starejšo žensko brez otrok, ki se nikoli ni poročila
  • bachelor – v starih časih je bilo to poimenovanje za mladega viteza, danes pa ga najpogosteje zasledimo kot poimenovanje najnižje univerzitetne stopnje; bachelor je lahko tudi neporočen moški, ki ima v nasprotju s spinster pozitivno konotacijo, beseda pa se za neporočene moške uporablja že od časa angleškega pesnika in pisatelja Geoffreyja Chaucerja

Starejša besedila lahko sicer prevajamo na dva načina. Lahko sledimo času izvirnika in uporabljamo arhaizme, lahko pa besedilo moderniziramo in ga nekako približamo današnjemu bralcu.

Pa še nekaj besed v slovenščini, ki danes veljajo za zastarele:

  • bolnišče – bolnišnica
  • čitatelj – bralec
  • nadeja – upanje
  • dedec – ded
  • prirodopis – naravoslovje

Prevajanje je bolj zapleteno, kot se morda zdi, in od prevajalca zahteva, da se spozna na veliko več kot le na sorodno besedišče dveh jezikov. Da bodo vaši prevodi res ustrezni, zato poiščite preverjeno prevajalsko agencijo.